Kto sú hollywoodski proroci, ktorí správne predpovedali našu budúcnosť prostredníctvom svojich filmových majstrovských diel?
Ali znanstvena fantastika napove prihodnost, ker so pisci in filmski ustvarjalci tako dobri opazovalci in futuristi ali je morda znanstvena fantastika navdih resnični znanosti? V zadnjih nekaj desetletjih smo bili priča kar zajetni beri filmov, ki so preroško napovedali prihod številnih tehnoloških pripomočkov in drugih ikon moderne kulture. Izbrali smo nekaj filmov, ki so s strašljivo natančnostjo med drugim napovedali tudi to igračko, skozi katero danes prebirate naš prispevek!
Utopična drama
Fahrenheit 451 (1966)
Fahrenheit 451, sloviti roman Raya Bradburyja, je svojo filmsko adaptacijo doživel leta 1966 v režiji Françoisa Truffauta. V prihodnosti so mediji omama za ljudstvo, zgodovino pa spreminjajo “gasilci”, ki namesto gašenja požarov sežigajo knjige. Ne, gasilci niso nikoli prevzeli vloge požigalcev, to niti ni bila napoved, le satirična prispodoba. Toda v filmu je poleg medijske omame (vseprisotni zasloni, neprekinjeni tokovi avdio- in vizualnega oglaševanja, spektakularn televizijski prenosi v živo, javno kaznovanje …) še en fascinanten kos tehnologije, ki napoveduje prihod ušesnih slušalk. V Fahrenheitu 451 so te “školjke” opisane kot “elektronski ocean zvoka, glasbe in govora”.
Šele leta 2001 je Apple s svojim iPodom poskrbel, da smo ljudje začeli nositi te “školjke”, s katerimi smo se potopili v svet glasbe in podcastov, in to točno na tak način, kot je to prikazal film.
Znanstvenofantastična televizijska serija
Zvezdne steze (Star Trek, 1966)
Zvezdne steze so napovedale več tehnoloških inovacij kot beležnica Leonarda da Vincija. S predvajanjem serije so začeli leta 1966, na veliko platno pa je prišla leta 1979 z istoimenskim filmom. Zvezdne steze so takorekoč izumile mobilné telefonovanie. Žepni komunikator z mrežasto anteno na preklop je dobesedno navdahnil inženirja pri Motoroli, ki je nato leta 1973 oblikoval prvi mobilni telefon na svetu.
Njegov prototip, ki je sčasoma postal Motorola DynaTAC, je tehtal dober kilogram, baterija pa je zdržala 20 minut. Za vstop na trg so morali počakati kar desetletje, kar pa ni bilo zaman. DynaTAC iz leta 1983 je začel z revolucijo, ki je nato vodila do vedno manjših telefonov, telefonov na preklop in nenazadnje do pametnih telefonov.
Sci-fi film
2001: Vesoljska odiseja (2001: A Space Odyssey, 1968)
Kubrickova prelomna in preroška vesoljska epopeja velja za enega najvplivnejših in večno provokativnih filmov vseh časov. Seznam stvari, ki jih je napovedala (od tabličnih računalnikov do vesoljskega turizma) je takorekoč neskončen. Še posebej izstopa napoved Skypa. Sicer se seveda nihče v filmu ni prijavil v Microsoftovo storitev videoklepeta, a so videoklici pomemben del filma, kot na primer takrat, kot dr. Heywood Floyd z vesoljske postaje, ki kroži okoli Zemlje, pokliče svojo družino. A inovacij s tem v tem prizoru še ni konec: Floyd za začetek videoklica v “videofon” vstavi nekaj, kar spominja na kreditno katico, kar napoveduje njihovo morebitno vseprisotnost.
Videoklici so postali prava resničnost in vsakodnevna opravila šele z internetom, mobilnim širokopasovnim omrežjem, pametnimi telefoni in aplikacijami kot sta Skype in FaceTime.
Sci-fi film
Iztrebljevalec (Blade Runner, 1982)
Iztrebljevalec iz leta 1982 nikoli ni bil “blockbuster” v pravem smislu besede, a je iz leta v leto dobival vse močnejši kultni status. Danes velja za enega najboljših znanstvenofantastičnih filmov vseh časov, saj je izjemno realistično predvidel prihodnost človeštva. Piramidni obris Los Angelesa, ki ga lahko vidimo v flmu, pomeni, da mestni nebotičniki na strehi nimajo več zakonsko zahtevanega heliporta, kar se je v 2014 tudi zares zgodilo. Predvideli so tudi leteče avtomobile. Pomemben del filma je namreč Spinner, leteči avtomobil, ki ga vidimo švigati po mestu.
Leteči avtomobili so del naše “obljubljene prihodnosti” že do 50. let prejšnjega stoletja. In čeprav še danes ne moremo trditi, da jih imamo, so definitivno na poti. Številna podjetja namreč pripravljajo avtonomne “potniške drone” na elektriko. Kitajsko podjetje eHang pripravlja večji leteči taksi, ki ga do prvega poleta čaka še nekaj let(vsaj v teoriji), pa tudi Uber je že naznanil prvih pet mest, kjer bo (po vsej verjetnosti) letel.
Sci-fi film
Terminator (Terminator, 1984)
Znanstvenofantastični “blockbuster” Jamesa Camerona nas vsekakor ni pustil ravnodušnih, marsikomu pa je s svojimi elementi, kot so računalniki, ki lahko sami od sebe sprožijo jedrski napad in neusmiljeni morilski robot, krajšal spanec. V mešanico vizij prihodnosti so se prikradli tudi lovski ubijalski droni, kar so v bistvu vojaški droni z orožjem. V začetku 80. let prejšnjega stoletja je vojska že imela izkušnje z “brezpilotniki”, in sicer z radijsko vodenimi “droni”, ki so jih uporabljali kot tarče za sestreljevanje in z izvidniškimi “droni”, ki so poleteli z ladij in letal.
Šele na prehodu v novo tisočletje, v vojni proti terorizmu, je ameriška vojska izpolnila napovedi Terminatorja in tako začela uporabljati vojaška brezpilotna letala z orožjem na krovu. Predator MQ-1, prvič uporabljen leta 2001, je prvi znani vojaški dron, ki lahko izstreli orožje, sproženo na daljavo. Ameriška vojska naj bi se celo ukvarjala s vprašanjem, kako izumiti drone z umetno inteligenco, ki bi bili sposobni sami odločati, kdaj in kam streljati.
Satirická komédia
Trumanov show (The Truman Show, 1998)
Lani je minilo 20 let, odkar je v naše kinematografe “zajadral” film Trumanov show. V njem spremljamo Trumana, moškega, ki se ne zaveda, da je njegovo življenje TV-oddaja. Njegovi prijatelji, sodelavci, celo njegova žena, so le igralci, njegov domači kraj pa prizorišče snemanja, ki ga nadzoruje televizijski producent. Poleg tega, da gre za eno boljših predstav Jima Carreyja, je film znan tudi po napovedi večih kulturnih trendov, ki so se v naslednjih letih uresničili.
Najbolj očiten je skoraj gotovo Veliki brat, ki nas spremlja dan in noč. To je postala osnova za številne resničnostne šove na začetku drugega tisočletja, kot so Big Brother, Survivor, The Real World, itd. Uresničila se je tudi ideja o “zaigrani resničnosti”. Resnično življenje je lahko namreč velikokrat dolgočasno, česar so se začeli zavedati tudi producenti oddaj, kot so Edina pot je Essex, Jersey Shore in V koraku z družino Kardashian, zato so za ratinge poskrbeli (in še skrbijo) z resničnimi reakcijami na predhodno zrežirane dogodke. Trumanov šov je med drugim poskrbel tudi za razmah promocijskega prikazovanja izdelkov (product placement). Ta je bil seveda že desetletja del televizijski oddaj in filmov, a je prav s tem filmom postala uporaba tovrstnega oglaševanja očitnejša. Serije, kot je Hiša iz kart, so bile zaradi brezsramne promocije velikokrat kritizirane, medtem kot so TV-velikani, kot so Kardashianove, iz sebe naredili blagovno znamko. Ne smemo pozabiti niti na “live streaming” ali oddajanje v živo, ki je že zdavnaj preraslo okvirje televizije. V dobi družbenih medijev in mobilne tehnologije je lahko prav vsak med nami zvezda (YouTube, Instagram, Facebook) in oddaja v živo. A česar režiser Peter Weir ni predvidel je, kako zelo se bodo zvezde novodobnih šovov kamer zavedale in jih tudi brez težav spustile v svoj dom.
Drugi filmi, ki so uspeli napovedati prihodnost
Znanstvenofantastični film Potovanje na Luno (La Voyage Dans La Lune, 1902): vesoljski turizem
Znanstvenofantastični film Metropolis (1927): roboti
Znanstvenofantastična grozljivka Hudičevo seme (Demon Seed, 1977): pametni dom
Znanstvenofantastični film Nazaj v prihodnost 2 (Back to the Future Part II, 1989): nosljiva tehnologija
Znanstvenofantastični akcijski film Popolni spomin (Total Recall, 1990): samovozeči avtomobili
Kriminalka Hekerji (Hacker, 1995): virtualno igračarstvo
Akcijski triler Brez obraza (Face/Off, 1997): tehnologija transplantacije obraza
Akcijski triler/kiberpank Posebno poročilo (Minority Report, 2002): targetirano oglaševanje, upravljanje tehnologije z gestami
